Eva Petrič: Kolektivna korona vrtnica, v vračanju domov*

Povezani smo drug z drugim: ne le po zaslugi interneta, ampak predvsem zaradi narave, ki je zelo demokratična. Narava ne moralizira, kaj je dobro in kaj ni – to počnemo mi –, ampak nas vse brez izbire sooča z razsežnostmi globalizacije. Z invazijo koronavirusa nas je pahnila v kolektivno izolacijo in nam bolj kot karkoli drugega kaže, da smo vsi odvisni drug od drugega. Smo del mreže, ki jo vzdržujemo in ki vzdržuje nas. Če se ena nit pretrga, zazvenijo vse ostale. Tako sem že pred leti zapisala ob eni svojih instalacij iz mreže čipk. Zdaj to doživljam(o) na svoji koži. S socialno distanco smo med pandemijo koronavirusa dobri dve leti varovali sebe in bližnje pred okužbo in kot ena od zank v mreži, v družbi, tudi celotno družbo. S socialno distanco smo se tako zbliževali.

Prve korona vrtnice, ki zdaj domuje v dunajski katedrali, mi nihče ni naročil, nisem je predvidela za razstavo in mi je torej ne bi bilo treba delati. A nekaj me je gnalo, da sem jo sestavila. Na Bledu sem jo prenesla na mrežo in ko sem jo pogledala dokončano, se mi je pokazalo, da so krogi, ki sem jih tako vztrajno povezovala in ki so se ujeli v zanke, v bistvu videti kot koronavirusi in celo delo kot korona vrtnica, kjer trni povzročajo bolečino, a lepota vrtnice daje upanje, da se tudi iz bolečine lahko rodi marsikaj lepega in pozitivnega. Tudi klekljarice v Idriji so prevevali podobni občutki in te so med zaprtjem v prvem valu pandemije izrazile v klekljanju rožnih lističev. Hvaležna sem jim, da so mi jih odstopile in da sem z njimi oblikovala novo zgodbo, Kolektivno korona vrtnico, ki se zdaj tu na tej razstavi vrača domov, k svojemu izvoru.

Hvala Maji Svetlik iz Čipkarske šole Idrija in članicam šolske eksperimentalne klekljarske skupine, ki so prispevale svoje rožne lističe v zgodbo Kolektivne korona vrtnice: Ireni Laharnar, Miri Guzelj, Andri Jereb, Mileni Kalan Frančeškin, Mariji Novak Boškovič, Dragi Sedej in Marti Simnovčič.

Umetnica Eva Petrič po gostovanjih na Dunaju, v Münchnu, Bernu in Ženevi Korona vrtnico št. 2, v treh stavkih, vrača v prostor njenega izvora, v njen dom, v Idrijo. V monumentalno, dobrih 20 kvadratnih metrov razsežno delo je umetnica med čipke iz raznih koncev sveta »vpletla« rožne lističe, ki so nastali v Idriji v posebni akciji ob začetku pandemije koronavirusa, ko so članice eksperimentalne klekljarske skupine Čipkarske šole Idrija pod vodstvom Maje Svetlik v rožne lističe klekljale svoje občutke, tesnobo, pa tudi upanje, ki jih je prevevalo med prvo pandemično osamitvijo.

Tekst: Eva Petrič, multimedijska umetnica.
Na fotografiji: Kolektivna korona vrtnica, v vračanju domov.
Avtorica dela: Eva Petrič v sodelovanju z eksperimentalno klekljarsko skupino Čipkarske šole Idrija.
Foto: Eva Petrič.

*Brezplačen ogled

Po otvoritvi bo sledila sveta maša.